Odnosi med Kitajsko in Rusijo, ki stojijo na novem zgodovinskem izhodišču in se soočajo s stalnimi spremembami v svetu, zvenijo novo močno noto The Timesa z novim odnosom. Leta 2019 sta Kitajska in Rusija še naprej tesno sodelovali pri glavnih mednarodnih vprašanjih, kot so korejsko jedrsko vprašanje, iransko jedrsko vprašanje in sirsko vprašanje. Z zagovarjanjem poštenosti in pravičnosti sta Kitajska in Rusija trdno podpirali mednarodni sistem z Združenimi narodi v središču in mednarodnim pravom kot temeljem ter spodbujali proces svetovne večpolarnosti in demokracije v mednarodnih odnosih.
Dokazuje visoko raven dvostranskih odnosov ter posebno, strateško in globalno naravo dvostranskega sodelovanja. Krepitev solidarnosti in koordinacije med Kitajsko in Rusijo je strateška odločitev za dolgoročni mir, razvoj in pomladitev obeh strani. Nujna je za ohranjanje globalne strateške stabilnosti in ravnotežja mednarodnih sil ter služi temeljnim interesom obeh držav in mednarodne skupnosti.
Kot sta dejala kitajski državni svetnik in zunanji minister Wang Yi ter ruski zunanji minister Sergej Lavrov, kitajsko-rusko sodelovanje ni niti usmerjeno proti nobeni tretji strani niti ga ne bo izzvalo ali vmešavalo katera koli tretja stran. Njegov zagon je neustavljiv, njegova vloga nenadomestljiva in njegovi obeti brezmejni. V prihodnje sta se predsednika dogovorila, da bosta med letoma 2020 in 2021 organizirala kitajsko-rusko leto inovacij v znanosti in tehnologiji, da bi skupaj okrepili neodvisne raziskovalne in razvojne zmogljivosti.
V duhu pionirskih inovacij, vzajemne koristi in sodelovanja, ki koristi vsem, bosta državi še naprej sinergizirali svoje razvojne strategije, globoko povezali svoje razvojne interese in združili svoje ljudi.
Četrtič, antiglobalizem in izolacionizem sta v porastu
V 21. stoletju se je z vzponom Kitajske in drugih držav v razvoju prevlada zahodnih držav začela majati. Po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) je od leta 1990 do 2015 delež razvitih držav v svetovnem BDP upadel z 78,7 odstotka na 56,8 odstotka, medtem ko se je delež nastajajočih trgov povečal z 19,0 odstotka na 39,2 odstotka.
Hkrati je neoliberalna ideologija, ki je poudarjala majhno vlado, civilno družbo in svobodno konkurenco, od poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja začela upadati, Washingtonski konsenz, ki je temeljil na njej, pa je pod vplivom svetovne finančne krize bankrotiral. Zaradi te velike spremembe so ZDA in nekatere druge zahodne države celo zavrtele kolo zgodovine in sprejele protiglobalizacijsko politiko, da bi zaščitile svoje lastne interese.
Čas objave: 28. nov. 2022