V današnjem svetu je še daleč od tega, da bi bil miren in globok vpliv mednarodne finančne krize se še naprej pojavlja, vse vrste protekcionizma se vnamejo, regionalna žarišča, hegemonizem in politika moči ter novi intervencionizem so se povečali, tradicionalne in netradicionalne varnostne grožnje varnost sta prepletena, ohranjanje svetovnega miru in spodbujanje skupnega razvoja pa je še dolga pot.
Zlasti od začetka novega stoletja so se pogosto pojavljale netradicionalne varnostne grožnje, kot so terorizem, kibernetska varnost, podnebne spremembe, degradacija okolja, pomanjkanje energije, širjenje bolezni in širjenje jedrskega orožja. Te grožnje ne le resno ogrožajo preživetja in razvoja človeštva, ampak tudi močno vplivajo na svetovno pokrajino.
Tradicionalno razlikovanje med sovražnikom in samim seboj postaja zabrisano, legitimnost sile kot sredstva za uresničevanje interesov je še bolj oslabljena, soodvisnost med državami je tesnejša, velike sile postanejo deležniki in tip igre z ničelno vsoto konfrontacijskega obstoja se seli v zadružno sobivanje. Globalno upravljanje kaže trend zbliževanja vrednot, koncepte pravičnosti, pravičnosti in varstva okolja pa si delijo vse države sveta.
Teh težav nobena država ne more rešiti sama. Mednarodna skupnost mora sodelovati. Vse bolj je očiten nov trend medsebojnega zadolževanja velikih držav, dialoga razvitih in držav v razvoju ter krepitve sodelovanja med državami. Plima sveta je mogočna. Če gre naprej, bo uspevalo; če gre proti, bo propadlo.
Mednarodna skupnost bi morala preseči zastarelo igro ničelne vsote v mednarodnih odnosih, nevarno miselnost hladne in vroče vojne ter staro pot, ki je človeštvo vedno znova vodila v spopade in vojne. Z novo vizijo skupnosti s skupno prihodnostjo in novo vizijo sodelovanja, ki koristi vsem, bi morali iskati novo dobo izmenjav in vzajemnega učenja med različnimi civilizacijami, novo konotacijo skupnih interesov in vrednot človeštva ter novo pot za države, da sodelujejo pri soočanju z različnimi izzivi in doseganju vključujočega razvoja.
Nobena država, tudi najmočnejša, ne more obstati sama. Ukrepi katere koli države ne zadevajo samo nje same, ampak pomembno vplivajo tudi na druge države. Praksa podrejanja ali groženj drugim s silo ali iskanja prostora in virov za razvoj z nemiroljubnimi sredstvi, ob tem pa zanemarja druge, postaja vse bolj neizvedljiva.
Čas objave: 31. oktober 2022